
Parlamentarna preiskovalna komisija o financiranju strank je po navedbah njene predsednice Tamare Vonta iz vrst Gibanja Svoboda policiji predala prijavo glede domnevnega obvodnega financiranja NSi preko pogodb z družbo T-2. Predlagala je tudi vložitev zahteve za sodni zaseg dokumentacije, ki je NSi po besedah Vonte ne želi predložiti. V primeru Škofljice pa je komisija ugotovila nezakonito pridobitev občinskih sredstev.
Preiskovalna komisija, ki se ukvarja z domnevno nezakonitim financiranjem političnih strank pred in med državnozborskimi volitvami leta 2022, je policiji predala prijavo v zvezi z domnevno zlorabo položaja nekdanjega podpredsednika in vidnega člana NSi Valentina Hajdinjaka ter domnevnim obvodnim financiranjem Nove Slovenije prek domnevno prenapihnjenih pogodb z družbo T-2, je sporočila predsednica komisije iz vrst Gibanja Svoboda Tamara Vonta.
Kot je navedla, se je komisija seznanila tudi z dopisom odvetnika Valentina Bajuka, s katerim slednji po pooblastilu stranke NSi in njenega predsednika Jerneja Vrtovca "zavrača predložitev dokumentacije, ki jo komisija nujno potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja".
"Zavrnitev predložitve dokumentacije, povezane z domnevnim financiranjem stranke preko zasebnih gospodarskih subjektov, ki so prejemali javna sredstva v času ministrovanja kadrov NSi, komisija ocenjuje kot poskus oviranja njenega dela in morebitno politično kalkulacijo, da bo zaradi skorajšnjega izteka mandata komisije postopek sodnega zasega neuspešen," je navedla Vonta.
Komisija predlagala vložitev zahteve za sodni zaseg dokumentacije, ki je NSi ne želi predložiti
Komisija se je po posvetovanju zato odločila, da bo predlagala vložitev zahteve za sodni zaseg dokumentacije, ki jo NSi ne želi predložiti. Kot je poudarila Vonta, bi namreč sodišče o sodnem zasegu dokumentacije lahko odločilo še pred iztekom sedanjega parlamentarnega mandata.
Po njenih navedbah gre za dokumentacijo, povezano s pogodbami in obračuni ur med NSi in samostojnimi podjetniki, ki v NSi opravljajo funkcije glavnega tajnika, namestnika glavnega tajnika, mednarodnega tajnika in svetovalcev za odnose z javnostmi.

Zavrnitev predložitve dokumentacije po besedah Vonte še posebej preseneča zato, ker sta tako poslanec NSi Aleksander Reberšek kot glavni tajnik stranke Robert Ilc "v medijih večkrat javno poudarila, da NSi nima nobenega problema z razkrivanjem poslovanja stranke pristojnim organom, kar preiskovalna komisija, ki preiskuje financiranje političnih strank, nedvoumno je, ter da so njihova finančna poslovanja pod budnim očesom računskega sodišča".
"Komisija pa opozarja, da ima namen opraviti temeljitejši pregled, kot ga običajno izvede računsko sodišče, ki se zaradi kadrovskih omejitev pri svojih nadzorih pogosto zanaša le na pregled vzorca. Z vidika očitkov o domnevnem političnem obračunu, ki jih komisija v celoti zavrača, je zato najprimerneje, da o zadevi odloči sodišče," je poudarila Vonta.
V primeru občine Škofljica ugotovili nezakonito pridobitev občinskih sredstev
Ob tem je pojasnila, da je komisiji uspelo zaključiti preiskavo v delu, kjer so naslovniki s komisijo sodelovali, in sicer v primeru Občine Škofljica. Na podlagi zbrane dokumentacije je komisija ugotovila, da sta glavni tajnik NSi ter občinski svetnik in podžupan Občine Škofljica Robert Ilc ter Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka, katerega ustanovitelj je tudi Ilc, domnevno zagrešila več zaporednih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

"Ilc je kot občinski funkcionar omogočil, da se je denar iz občinskega proračuna, namenjen svetniškim skupinam, preusmerjal v inštitut, ki ga je sam ustanovil in v njem sodeloval kot član upravnega odbora. Preiskava kaže, da je inštitut prejemal sredstva na podlagi računov za storitve, kot so 'raziskave javnega mnenja', kar pomeni, da je Ilc pravni osebi, s katero je bil neposredno povezan, omogočil nezakonito pridobitev občinskih sredstev, kar je v nasprotju z določili 35. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije," je pojasnila Vonta.
Po njenih navedbah obstaja tudi utemeljen sum, da je bil Ilc preko nakazil inštituta na svoj s. p. končni prejemnik dela omenjenih sredstev, zato so primer predali komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).
NSi: Vonta komisijo vodi z jasnim motivom blatenja opozicije in širjenja neresnic
V Novi Sloveniji so v odzivu na navedbe Vonte poudarili, da so zadeve, povezane s preiskovalno komisijo, predali odvetniku. Ob tem so izpostavili, da Vonta komisijo vodi "z jasnim motivom blatenja opozicije in širjenja neresnic". Hajdinjak pa je poudaril, da gre v primeru "tako imenovanih ugotovitev komisije, da naj bi kot odgovorna oseba v družbi T-2 podpisal podpisoval domnevno prenapihnjene pogodbe, za laž in mojo osebno diskreditacijo".
Poudaril je, da nikoli ni bil poslovodna oseba družbe in da zato tudi ni imel pooblastil za podpisovanje pogodb. "Posledično v času svojega službovanja v tej družbi v imenu T-2 nisem podpisal nobene pogodbe," je še dodal Hajdinjak, ki je bil v preteklosti tudi predsednik uprave Darsa.

V NSi so že pred časom ostro zavrnili navedbe o domnevnem obvodnem financiranju stranke. Poudarili so, da ljudi, ki pogodbeno opravljajo delo za NSi, plačuje stranka in nihče drug. Navedli so tudi, da je poslovanje stranke zakonito in da ga redno preverja Računsko sodišče, ki je NSi doslej izdalo pozitivna mnenja.
Ob tem so dodali, da nekateri sodelavci NSi pogodbeno sodelujejo tudi z Inštitutom dr. Janeza Evangelista Kreka. Na inštitutu so navedbe, da naj bi služili kot orodje za obvodno financiranje stranke, prav tako zavrnili. V NSi menijo, da gre pri obtožbah o obvodnem financiranju stranke za politično zlorabo preiskovalne komisije, katere cilj je diskreditacija Nove Slovenije.
KPK potrdila, da očitke obravnava v predhodnem preizkusu
Na KPK so potrdili, da komisija v predhodnem preizkusu obravnava prijavo suma, da je bil glavni tajnik NSi Robert Ilc prek nakazil Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka na svoj s. p. končni prejemnik dela teh sredstev. Kot so navedli na KPK, jim je preiskovalna komisija zadevo odstopila 21. oktobra. "Zadevo obravnavamo v predhodnem preizkusu, v katerem preverimo okoliščine primera z vidika svojih pristojnosti po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije," so dodali na KPK.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje